Gradnja stolpa in prva omemba
3 Nadstropje / št. 10
10. stoletje / Prvotni mestni stolp (prva omemba)
Ustno izročilo pravi, da je bil prvotni mestni stolp zgrajen v 10. stoletju, v času ogrskih vpadov. Pogosti napadi Ogrov so tako močno ogrožali varnost mesta in širšega ptujskega območja, zato je mesto verjetno najprej zgradilo opazovalni stolp. Na ta način je lahko opazovalec hitro zaznal prihajajočo nevarnost in na to opozoril prebivalce. Skeletni grobovi, ki datirajo v 11. stoletje, nakazujejo, da je bilo že takrat prisotno pokopališče ob cerkvi.
1376 / Statut (prva pisna omemba)
Mestni stolp je prvič pisno omenjen v ptujskem statutu leta 1376. Ptuj je postal pomembno trgovsko središče, osrednji upravni, sodni in trgovski center mesta je bil trg oziroma tržna ulica, današnji Slovenski trg. Na sejme so sem prihajali trgovci z različnim blagom iz številnih evropskih mest. V statutu je bilo zabeleženo, da so ob sejemskem miru, znak katerega je bila roka z mečem, morali peki, trgovci s krmo in branjevke plačati mestu davek od tržnih oziroma stojnih mest, ki so jih med sejmom imeli pod stolpom.
1513 / Statut
Ptujski statut iz leta 1513 pravi, da je ptujski mestni stolp spadal v sklop javnih stavb, ki so bile namenjene sodni oblasti in varnosti v mestu. Vsakokratni varuh mestnega stolpa je moral ob prevzemu in inavguraciji nove mestne oblasti podati slovesno zaprisego, kot je zapisana v 17. členu.
» Jaz, n., prisegam, da bom stolp v mestu Ptuju, ki je više nad ulico, ki vodi do Pivskih vrati in ki so mi ga izročili ptujski meščani, zvesto na skrbi imel ter bom s stolpom vedno podložen mestu in meščanom. In kadar ga bodo ti zahtevali nazaj, jim ga bom brez zadržkov in z vsem orožjem, ki je v stolpu in mi je bilo izročeno, pokorno vrnil in prepustil. Tako mi pomagaj Bog in vsi svetniki! »
Kot del stavb mestne varnosti je stolp služil tudi kot zapor, v katerem so lahko kazen odsedeli pomembni in bogati, ki so plačevali tudi višje denarne kazni, medtem pa so revnejši plačevali nižje kazni, a so bili zato zaprti v blatnih kehah.
» Sodnik in mesečni pooblaščenci morajo na ukaz vicedoma ali tistega, ki ga le-ta pooblasti, na začetku tedenskega sejma ali tedaj, ko se za to pokaže potreba, pregledati uteži na mesarskih stojnicah in ugotoviti, ali so umerjene po dunajski utežni meri. Če pri enem ali več mojstrih ali pomočnikih ugotovijo goljufijo, tedaj data mojster en funt denaričev in pomočnik šestdeset denaričev globe za vsak krivični lot ali kvint vsake posamezne uteži v korist mesta, poleg tega pa mora mojster za kazen odsedeti tri dni in tri noči v mestnem stolpu, pomočnik pa v kehi ali blatni ječi.“
1565 - 1603 / Gradnja stolpa z dvokapno streho
Evropo so v začetku 16. stoletja ogrožali Turki, ki se jim mesta, med katerimi je bil tudi Ptuj, s svojimi takratnimi obrambnimi mehanizmi, ne bi mogla dolgo upirati. V srednjem veku se je začel utrjevati trgovski promet z italijanskimi deželami, Habsburžani so pridobili Goriško grofijo, tako da je kmalu prišlo do priseljevanja Italijanov v naše dežele.
Med njimi so bili tudi italijanski mojstri gradbeništva, ki so bili zadolženi za utrditev obrambe. Začetna dela na Ptuju je vodil Gianmaria dell Allio, nasledil ga je Antonio de Piva. Ta je dal leta 1556 podreti stari gotski stolp, novega so predvidoma gradili po načrtu Francesca Marmoro de Pone, med leti 1598 in 1603, ko je bil stolp tudi končan, pa je gradnjo vodil Alessandro Pasqualino.
Stolp naj bi takrat sestavljalo 5 enakovrednih etaž, ki so jih ločevali pravokotni kamniti zidci. Streha je bila šotorasta dvokapnica, krita s skrilavcem.
