Glavni zvon

Veliki zvon na Ptuju je po tipu Velikoseptimni zvon z znižano primo. Njegov udarni ton je c’+6/16. Njegova tonska struktura pa:

Spodnji ton: Des°+8/16

Prima: B°+7/16

Terca: es’+6/16

Kvinta: a’-4/16

Nominal: c”+6/16

Obstoječi kembelj je bil verjetno izdelan skupaj z zvonom samim, ko je bil le ta vlit v livarni Konrada Schneiderja. V starih časih so za zanesljivo delovanje in zvonenje, ki se je razlegalo čim dlje, za zvonove izdelovali pretežke kemblje. Danes vemo, da pretežek kembelj na zvon udari s preveliko silo, kar lahko zvon poškoduje. Kljub temu, da je kembelj podobne starosti kot zvon, je zvon sam izredno dragocen, zato ga moramo zaščititi, kot ga najbolj lahko. Zaradi tega bo zvon moral dobiti nov veliko lažji kembelj, ki bo udarjal z mnogo manjšimi silami in s tem bomo zvon zaščitili, da se bo ohranil za prihodnje rodove. 

Na koliko časa je dobro zvon obrniti, da kembelj ne udarja vedno na isto mesto?

 Po nekaterih Evropskih državah imajo direktivo, ki zahteva, da se zvonove obrne vsakih 25 let. V Sloveniji to še ni regulirano, zato se dogaja, da zvonove obrnemo včasih že po 15-ih letih (če so bili v njih kritično pretežki kemblji in so jih zelo obrabili), ponekod pa jih tudi po 100 letih še vedno niso obrnili. Vsekakor je zdravo, da se vsaj na vsakih deset let naredi natančen pregled stanja in obrabe, ki so jo povzročili kemblji. Ob tem se s strokovnjaki posvetuje, ali je zvon potrebno obrniti. Tudi, ko je zvon obrabljen na vseh možnih točkah, do te mere, da z njim ni več varno zvoniti, obstaja restavratorski poseg pri katerem se na obrabljena mesta pod posebnimi temperaturnimi pogoji na novo nanese bron, ki je po strukturi povsem identičen zvonovemu.

Sama oblika zvona se je skozi zgodovino zelo spreminjala. Sprva so bili zvonovi podobni posodam, katere niso imele praktično nobene smiselne tonske strukture.

Oblika se je izpopolnjevala skozi zgodovinska obdobja, dokler se konec 19. stoletja ni ustalila na “oktavnem molovskem” tipu. Ta tip zvona ima tone razporejene v molov akord in zato zveni zelo čisto. Razporeditvi stranskih tonov pogojuje oblika “rebra”. Ta z natančnim sosledjem debelin, krivulj in premerov določi s katero frekvenco bo vibriral določen del zvona.